Splošno
V nadaljevanju so na kratko opisane osnovne konstrukcijske
in oblikovne značilnosti mojih inštrumentov ter materiali uporabljeni pri
njihovi izdelavi.
Doseganje karakteristik, kot so lahkotnost igranja, odlična
frekvenčna uravnoteženost in hiter odziv inštrumenta, moč in dobra projekcija,
čim boljši ton. To so primarni cilji pri izdelavi vseh mojih godal.
Nekatere od lastnosti, predvsem ton, odprtost inštrumenta
ipd. so tiste, ki se lahko pod vplivom časa in stabilizacije ter spreminjanja
celične ali kristalne strukture
materialov, spreminjajo. Duge pa so odvisne predvsem od pravilnega
pristopa k izdelavi in izbiri ter pravilni prilagoditvi relacij med konstrukcijskimi sestavinami in
lastnostmi sestavnih delov glasbila, od lesa do laka.
Forma / model
Osnovna oblikovna forma, torej zunanji oris korpusa mojih
violin, v grobem temelji na obliki enega najbolje ohranjenih Stradivarijevih
poznih izdelkov, violine »Messie«, ki je razstavljena na ogled v Hillovi zbirki
muzeja Ashmolean v angleškem Oxfordu. Ne gre za popolno kopijo bazične oblike,
temveč za oblikovno-estetsko posnemanje bistvenih značilnosti orisnih linij te
violine.
Parametri krivulj pokrovov in podov mojih violin so sicer
oblikovno določeni po vzorčnem modelu, vendar pa v izpeljavi variirajo glede na
zahteve in lastnosti izbranega lesa,
uporabljenega v vsaki posamezni violini. Glavna značilnost je zelo
plitva robna vdolbina pokrova in poda, ki najprimerneje izpolnjuje moje zahteve
v smislu dobre projekcije zvočnega izhoda inštrumenta.
Posledično je predvidenim volumnom in krivuljam podov ter
pokrovov vsake violine, prilagojena tudi višina in dvižni kot stranic oz.
okvirja inštrumenta od vratu do gumba strunika.
Vrat je izdelan v standardnih merah, glava oz. polž pa sledi
lastnemu oblikovnemu vzgibu, oprt na osnove oblikovanja starih mojstrov.
Na enak način določam tudi oblikovne oz. konstrukcijske
značilnosti viol, ki v grobem temeljijo na violi Andrea Guarnerija »Conte
vitale«.
Materiali
Glede na to, da je vsak moj inštrument izdelan ročno, brez
uporabe električnega orodja ali strojev, torej izključno s postopki uporabe
ročnih orodji in starih načinov izdelave ter, da tak način izdelave ne ponuja
možnosti manipulacije ali pospešitev posameznih faz dela, uporabljam za
izdelavo godal le najboljši les, ki se v prodajnih cenikih dobaviteljev tretira
kot les za izdelavo mojstrskih inštrumentov. Pri času, ki ga porabim za
dovršitev enega samega glasbila, bi bilo nesmiselno vlagati trud v material, ki
ne dosega najvišjih standardov.
Javor za izdelavo poda, oboda in vratu glasbila izbiram
izključno med ponudbo naravno sušenega bosanskega javorja, ki je izbran
predvsem na podlagi, z moje strani željenih in zahtevanih fizikalnih in kolikor
je mogoče pri surovem kosu presoditi, akustičnih lastnosti. Pravilna gostota in
raščenost lahko v mnogih primerih prevagata nad čisto estetskim izgledom
javorjevega plamena oziroma lepoto rebraste strukture tega lesa, v kolikor
kompromis med estetiko in funkcijskimi zahtevami ni možen.
Smrekovina za pokrove, dušo, bloke in ostale dele, ki se
izdelujejo iz smreke, je izbrana iz ponudbe naravno-zračno sušene smreke s
področja slovenskih ali italijanskih alp, včasih pa tudi s področja Karaptov.
Gre za izbor četrtinsko cepljenih kosov resonančnega lesa, čvrste, lahke
strukture, s pravilnim, gosto raslim potekom letnic.
Za obiralke uporabljam najboljšo madagaskarsko ebenovino,
kjer pa se iz naravnovarstvenih razlogov (nevarnost izkoreninjenja drevesa)
dostikrat izogibam nakupu estetsko prvovrstnega materiala,
temveč ebenovino raje globinsko obdelam z uporabo naravnih barvil, do željene
črnine.
Oprema
Kobilice so iz Aubertove ponudbe visokega kakovostnega
razreda, finalno obdelane v skladu z lastnostmi in karakteristikami posameznega
inštrumenta, popolnoma prilagojene krivuljam pokrova in obiralke.
Napenjalci, struniki, podbradniki, gumbi so izbrani na
podlagi izbire kakovostnega materiala proizvajalca, ki izpolnjujejo visoke
funkcionalne in estetske zahteve obrtnika. Na voljo so različni seti, ki jih
lahko izbere in določi tudi kupec sam.
Strune, ki se namestijo na nov inštrument, so kakovostnega
razreda »Dominant« in se lahko zamenjajo na zahtevo naročnika.
Laki
Izbira materialov za zaključno obdelavo mojih godal, temelji
na lastnih in drugih raziskavah lakov starih mojstrov. Moji prvi inštrumenti so
bili obdelani z lakirnimi sistemi priznanih proizvajalcev goslarskih lakov,
sedaj pa uporabljam na inštrumentih lastne lake, ki bazirajo na naravnih
smolah, kot so propolis, kopal, mastiks, amber ter na najkakovostnejšem lanenem
olju, ter sto odstotno čistih alkoholih in nudijo fleksibilno, vendar odporno
zaščito glasbila.
Pigmenti so naravni in nanešeni na inštrument na način, ki
omogočajo čim tanjši, končni skupni sloj vseh nanešenih lakirnih plasti.
Posebna pozornost
Poleg osnovnega formiranja krivulj in materialu
prilagojenega volumna telesa violine, posebno pozornost posvečam predvsem
pravilni obdelavi in odnosu obiralke do kobilice in telesa inštrumenta, kar
mojim glasbilom omogoča, da glasbeniki iz njega z lahkoto izvabijo čim več
tistega, kar je iz dobrega inštrumenta mogoče izvabiti.
Dobro tonsko ravnotežje je ob predpogoju kakovostne izdelave in
materiala, v veliki meri odvisen od dobre zaključne nastavitve inštrumenta, ki
ga dosegam z natančnim pristopom k obdelavi in postavitvi duše in kobilice
violine in pa po mojem mnenju v pravilni, uravnoteženi distribuciji aktivne
mase pokrova, katerega središče se pri mojih glasbilih nahaja na mestu
postavitve kobilice.
Prvi, temeljni sloji v procesu lakiranja, so po mojih
izkušnjah tisti, ki v ogromni meri pripomorejo k tonu, projekciji in odzivnosti
inštrumenta. Ravno temu delu procesa lakiranja sem v preteklih letih posvetil
veliko časa in dosegel rezultate, ki zadovoljujejo moje zahteve.
Način nanosa ene izmed izbranih smol naravnega organskega
izvora in enega naravnih polimerjev oziroma veznih kristalnih spojin, ki ju
uporabljam za temeljni nanos, izpostavlja površinsko strukturo lesa pokrovov
mojih inštrumentov, ki je vidna tudi po zaključenem procesu lakiranja. Takšno
strukturo, rahlo poudarjenih, dvignjenih letnic nosijo mnogi inštrumenti starih
mojstrov, kar kaže, da danes mnogokrat poudarjeno zapiranje ter ravnanje in
glajenje lesa že v temelju priprave, ki pripelje po koncu lakiranja do svetleče,
kot steklo gladke, ravne površine, ni
bila nujno primarna zahteva takratnih obrtnikov. Začetna obdelava je
očitno mnogokrat potekala na način, ki je letnice privzdignil in ni zahteval
oziroma dopuščal nobene druge nadaljne obdelave, kot nanos zaključnih lakirnih
slojev.
Primerjalni
preizkusi mojega temeljnega nanosa, ki kažejo kakovostne tonske
rezultate so me prepričali, da je tovrsten način zaključne obdelave
inštrumentov v prid funkcijskim karakteristikam godala.
